You are here
OSH_002178_0.jpg

Kako izvesti oceno tveganja

Glede izdelave ocene tveganja na ravni EU ni dolocenih pravil, zato je treba preveriti ustrezno nacionalno zakonodajo, ki ureja to podrocje. Kljub temu obstajata dve naceli, ki ju je treba pri izdelavi ocene tveganja vedno upoštevati:

  • oceno je treba oblikovati na nacin, ki bo zagotovil, da so obravnavane vse možne nevarnosti in tveganja (ne smemo pozabiti, na primer, na naloge, kot je cišcenje, ki se morda izvajajo zunaj obicajnega delovnega casa, ali pomožne oddelke, kot je stiskalnica odpadkov);

  • ko je tveganje opredeljeno, je treba ocenjevanje zaceti s prvim nacelom, ki se nanaša na možnosti njegove odprave.

Postopen pristop k oceni tveganja

Publikacija Evropske komisije Smernice za oceno tveganja pri delu predlaga pristop, ki temelji na vec korakih. To ni edini nacin izvedbe ocene tveganja, saj so na voljo razlicne metodologije, s katerimi dosežemo enak cilj. En sam “pravi” nacin za izvedbo ocene tveganja ne obstaja, v razlicnih razmerah se lahko uporabijo razlicni pristopi.

Preprost petstopenjski pristop, ki je prikazan spodaj in vkljucuje elemente obvladovanja tveganj, bi moral ustrezati vecini podjetij, zlasti malim in srednje velikim podjetjem.

1. korak – prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb

Na delovnem mestu poišcite vse, kar bi lahko povzrocilo poškodbo, in ugotovite, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim.

2. korak – ocenjevanje in prednostno razvršcanje tveganj

Ovrednotite tveganja (resnost in verjetnost možne škode …) in jih razvrstite po pomembnosti.

3. korak – odlocitev o preventivnem ukrepanju

Opredelite ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj.

4. korak – ukrepanje

Opredelite nacrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pricnite z njihovim uvajanjem.

5. korak – spremljanje in posodabljanje

Oceno tveganja je treba redno posodabljati in na ta nacin zagotavljati njeno ažurnost. .

Ob tem je treba vedeti, da obstajajo tudi drugi postopki, ki so ravno tako ucinkoviti, še posebno pri bolj zapletenih tveganjih in okolišcinah. Izbira pristopa k oceni tveganja je odvisna od:

  • narave delovnega mesta (npr. stalna ali prehodna poslovna enota);

  • vrste delovnega procesa (npr. ponavljajoce operacije, razvoj/spreminjanje procesov, delo na zahtevo)

  • opravljene naloge (npr. ponavljajoca, obcasna ali z visoko stopnjo tveganja)

  • tehnicne zahtevnosti.

V nekaterih primerih bo zadostoval enoten pristop, ki bo zajel vsa tveganja, povezana z delovnim mestom ali aktivnostjo, medtem ko bodo v drugih primerih morda potrebni razlicni pristopi za razlicne dele delovnega mesta.

Dokumentiranje ocene tveganja

Rezultate ocene tveganja pri delu je treba dokumentirati. Tovrstno dokumentacijo lahko uporabite kot podlago za:

  • obvešcanje zadevnih oseb,

  • spremljanje, na podlagi katerega lahko ocenite, ali so bili uvedeni potrebni ukrepi,

  • posredovanje dokazov, ki jih zahtevajo nadzorni organi,

  • ponovne preglede, ce se okolišcine spremenijo.

Priporocamo vam, da dokumentirate vsaj naslednje podatke:

  • ime in položaj osebe ali oseb, ki izvajajo oceno,

  • ugotovljene nevarnosti in tveganja,

  • skupine delavcev, ki so izpostavljene dolocenim tveganjem,

  • potrebne varnostne ukrepe,

  • podrobnosti o uvedbi ukrepov, na primer ime odgovorne osebe in datum uvedbe ukrepa,

  • podrobnosti o nacrtovanem naknadnem spremljanju in pregledovanju, vkljucno z datumi in vkljucenimi osebami,

  • podrobnosti o vkljucenosti delavcev in njihovih zastopnikov v proces ocenjevanja tveganja.

Pri izdelavi dokumentacije v zvezi z ocenjevanjem tveganj se je treba posvetovati z delavci in/ali njihovimi zastopniki, jih vkljuciti v izdelavo ter jim omogociti dostop do dokumentacije. V vsakem primeru je treba delavce obvestiti o rezultatih vsake ocene tveganja, ki se nanaša na njihovo delovno mesto, in o ukrepih, ki jih je treba izvesti.